Poročilo o aliberalnih trendih v demokraciji razkriva lanskoletne slabe prakse

Poročilo o aliberalnih trendih v demokraciji razkriva lanskoletne slabe prakse

Civilnodružbene organizacije iz Madžarske, Hrvaške (CROSOL), Latvije (LAPAS) in Slovenije (SLOGA) smo v okviru evropskega projekta »Več demokracije za več Evrope« (More Democracy for More Europe) pripravile poročilo o aliberalnih trendih v omenjenih državah v preteklem letu. Te trende opredelimo s političnimi napadi na tri temeljne človekove pravice (svobodo izražanja, pravica do zbiranja in združevanja) pri opazovanih štirih družbenih skupinah (civilna družba, mediji, neodvisna umetnost in sodstvo).

Poročilo se osredotoča na štiri ciljne države: Hrvaško, Slovenijo, Madžarsko in Latvijo. V vsaki državi smo poskušali zaznati aliberalne trende v družbah. Na Madžarskem, kjer je, kot že znano, uveljavljena slaba demokracija, smo odkrili te trende, ki so se spremenili v absolutni model upravljanja. Na Hrvaškem, ki je bila šest mesecev izpostavljena slabi demokraciji (januar do junij 2016) pod vlado Orešković-Karamarko, je bilo zanimivo ugotoviti posledice slabega demokratičnega odločanja. Nazadnje, v Sloveniji in Latviji – dve državi, ki še nista doživela slabih demokracij – smo poskušali odkriti slabe demokratične trende, ki jih je mogoče razumeti kot zgodnje opozorilne znake za preoblikovanje liberalne v aliberalno demokracijo.

Fenomen aliberalnih demokracij zmanjšuje koncept demokracije samo na večstrankarski sistem, hkrati pa poskuša zatreti ali institucionalno marginalizirati vse ostale temeljne elemente, potrebne za ustrezno delovanje demokratične pluralistične družbe. V tem smislu politični voditelji tako imenovanih aliberalnih demokracij neposredno napadajo človekove pravice, zlasti tiste, povezane s svobodo zbiranja, združevanja in izražanja. Kritične organizacije civilne družbe, neodvisni mediji ter neodvisno sodstvo in druge institucije, ki so odgovorne za zaščito človekovih pravic in delovanja demokracije, so vse bolj izpostavljene njihovemu vplivu. Ta pojav je bil znan zunaj EU, vendar se je v zadnjih nekaj letih začel širiti tudi znotraj meja EU.

Razmere na Poljskem in Madžarske so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji so v nasprotju z evropskim načelom vladavine prava EU. Druge vzhodnoevropske in srednjeevropske države so prav tako občutljive do tovrstnih napadov. Vidimo enak vzorec kot na Madžarskem in Poljskem – napadi na civilnodružbene skupine, neodvisne medije in porast ksenofobije. Begunska kriza je razmere le še zaostrila. To je jasno znamenje, da so se državljani vzhodnoevropskih držav članic EU pripravljeni odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela vladavine prava.

Namen poročila je opozoriti na vedno večje aliberalne trende, predvsem v Vzhodni Evropi, in posledice tovrstnega vladanja na celotne družbe. S poročilom želimo spodbuditi politične odločevalce in druge državljane teh držav, da ostanejo zvesti človekovim pravicam, liberalni demokraciji in vladavini prava. Menimo tudi, da mora Evropa spremeniti in sprejeti več demokracije ter zagotoviti večjo zaščito za vse vrednote človekovih pravic; od civilnih in političnih do socialnih in ekonomskih pravic. Želimo živeti v družbah, kjer liberalne pravice ne obremenjujejo družbenoekonomskih pravic in obratno.

REPORT ON ILLIBERAL DEMOCRACY TRENDS IN CROATIA, SLOVENIA, HUNGARY AND LATVIA (v angleščini)


Eu for citiyenMore Democracy for More Europe – project supported by EU – Education, Audiovisual and Culture Executive Agency. The European Commission support for the production of this publication does not constitute an endorsement of the contents which reflects the views only of the authors, and the Commission cannot be held responsi-ble for any use which may be made of the information contained therein.