Plan B za Slovenijo – mreža NVO za trajnostni razvoj

Spletna stran: http://www.planbzaslovenijo.si/
Facebook: https://www.facebook.com/umanotera/
Twitter: https://twitter.com/umanotera
YouTube: https://www.youtube.com/channel/UCuZJ1BkS1QlyZFjIVNgOjFw
Flickr: https://www.flickr.com/photos/92788389@N03/albums
Tiki-toki: http://www.tiki-toki.com/timeline/entry/591604/Kronologija-Umanotere/

Nosilna NVO oz. konzorcij

Koordinator mreže: Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj

Poslanstvo / namen

V Planu B za Slovenijo – mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj smo združene nevladne organizacije, ki trajnostni razvoj razumemo kot razvoj, ki bo zadovoljil trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožal zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.

Mreža je glas svojih članic. Osredotoča se na vplivanje na politike in na izvrševanje ter ocenjevanje dogovorjenih politik. Stremi k učinkovitosti z združevanjem znanja z reprezentativnostjo, aktivno udeležbo svojih članic in grajenjem koalicije. Deluje izključno v dobrobit celotne družbe.

Mreža Plan B za Slovenijo je partnerstvo nevladnih organizacij za:
• skupno oblikovanje in zastopanje stališč;
• krepitev glasu nevladnih organizacij ter skupno nastopanje na specifičnih temah;
• vzpostavljanje in vzdrževanje sistemskega dialoga z oblastmi ter ostalimi organi na lokalni, regionalni, nacionalni in EU ravni;
• prispevanje k reševanju ključnih okoljskih problemov;
• sodelovanje z drugimi mrežami v državnem in mednarodnem prostoru ter
• zbiranje in posredovanje informacij o relevantnih temah.

Mreža svoje delovanje omejuje na področje civilnega dialoga in na izbrana vsebinska področja.

Izzivi / problemi v javnem interesu oz. na področju kakovosti življenja, katere nagovarja mreža

Mreža Plan B deluje predvsem na področju civilnega dialoga. Na področju vplivanja na okoljske in strateške politike razvoja Slovenije okoljske NVO prispevajo strokovno znanje pri določanju politične agende ter izpostavljajo vprašanja, potrebe in skrbi v zvezi z varovanjem okolja pri sooblikovanju politik (zagovorništvo), opravljajo funkcijo informiranja in ozaveščanja javnosti, medijev in zasebnega sektorja o pomembnosti vloge NVO in o trajnostnem razvoju ter zelenemu gospodarstvu. Inovativno razvijajo in zagotavljajo alternativne storitve, nove rešitve in pristope pri oblikovanju politik.
Mreža služi tudi kot povezovalno telo, ne le med okoljskimi NVO, temveč tudi drugimi ciljnimi skupinami z organizacijo posvetov, srečanj in izvedbo različnih projektov, usposabljanj in izobraževanj. Za TR mora delovati povezovalno, ker je nabor deležnikov zelo širok.
Mnogokrat odpiramo povsem nova področja delovanja, praks, idej, razmislekov ali kritik. Mreža je od svoje ustanovitve leta 2007 objavila 7 ključnih strateških pobud, okoljske NVO so pripravile pionirske analize (npr. okolju škodljivih subvencij) in priporočila različnim deležnikom trajnostnega razvoja. Iz svojega neodvisnega stališča so tudi kredibilen vir primerjalnih analiz političnih dokumentov, kot so volilni programi političnih strank, koalicijske pogodbe ipd., ki jih povzemajo mediji in širši javnosti omogočajo sprejemanje kakovostnih političnih odločitev.

Cilj mreže je razviti in krepiti njene kapacitete ter vloge v okolju, da bi lahko NVO v civilnem dialogu čim bolj celovito in kakovostno uveljavljale zeleni razvojni preboj na vseh področjih trajnostnosti – gospodarsko, družbeno in okoljsko.

Najpomembnejši rezultati / uspehi, ki jih je mreža dosegli za boljše življenje ljudi

– Plan B za Slovenijo, Pobuda za trajnostni razvoj, 1.0, je nastal kot vizija alternativnega razvojnega scenarija za Slovenijo: da postane država blaginje in kakovostnega življenja v dejavnem sožitju z naravo.
Dokument namenja največji poudarek okoljskim vidikom trajnosti, kjer so cilji podprti s predlogi 19 izvedbenih projektov in 7 horizontalnih ukrepov politike, ker je nujno takoj sprejeti razvojne odločitve v zvezi s podnebnimi spremembami. Sicer pa dokument predlaga operativne razvojne cilje za vsa tri področja trajnostnosti (gospodarskega, družbenega in okoljskega).
Plan B za Slovenijo je nastal kot odziv na vladni Plan A, na Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023, ki jo je Vlada RS sprejela 12. oktobra 2006.

– V letu 2010 smo v okviru Plana B za Slovenijo organizirali serijo forumov o temeljnih razvojnih izzivih in dilemah:

TEŠ 6: slovenska prihodnost?: gradiva
Zelena delovna mesta – ključ izhodne strategije: gradiva
Slovenija: od energetske potratnosti do energetske učinkovitosti: gradiva
Trajnostni razvoj: med realnostjo, nerazumevanjem in vizijo: gradiva
Kje so meje rasti?: gradiva
Lokalna trajnostna samooskrbnost: gradiva
Prihodnost kmetijsta in hrane v Sloveniji: gradiva
Vzpon in padec odvisnosti od nafte: gradiva
Kompasi razvojna in blaginje: gradiva

Na podlagi razvojnih forumov je nastal Zbornik Plan B 2.0. Namenjen je bil vplivanju na aktualne odločitve na področjih podnebne in energetske politike in na prenovo Strategije razvoja Slovenije. Zbornik sestavljajo štiri krovna poglavja: Trajnostni razvoj, Meje rasti in kazalci razvoja, Energija prihodnosti ter Kmetijstvo in lokalna samooskrbnost. Iz vsebine izhajajo ključne teze.

– Ogledalo vladi 2010: V Sloveniji je razkorak med predvolilnimi zavezami in zakonodajo na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja ter njihovim izvajanjem precejšen.To je eno glavnih sporočil poročila  »Ogledalo vladi 2010 – Zeleni nevladni monitor«, ki ga je v sodelovanju s  partnerji iz mreže Plan B za Slovenijo pripravila Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.
 
Ogledalo vladi 2010 dokazuje, da je neizvajanje sprejetih programov na področju varstva okolja ena največjih težav slovenske okoljevarstvene politike. Zaradi pomanjkljivega izvajanja okoljske zakonodaje proti Sloveniji že teče vrsta postopkov v okviru Evropske unije, zato državi grozijo sankcije. Še pomembneje pa je, da s takšnim razkorakom med zavezami in dejanji ne bomo dosegli prehoda v družbo, ki bi jo želeli in morali zapustiti zanamcem – nizkoogljično družbo z dobro ohranjenim stanjem naravnega okolja. Vlada bi morala končno preseči preživeto miselnost o okolju kot zaviralcu razvoja in prepoznati velike priložnosti okoljevarstvenih ukrepov: za višjo kakovost življenja,  za spodbujanje večje konkurenčnosti in za nova, zelena delovna mesta.

Ogledalo vladi 2010 kaže nespodbudno stanje pri področjih prometa, energetike in sistemov za ravnanje z okoljem, kjer Slovenija glede na povprečje Evropske unije zaseda zelo slabo mesto. Problemi so opazni tudi na področjih odpadkov in kakovosti zraka ter pri prehodu v trajnostno kmetijstvo in na področju podnebnih sprememb (tako pri ukrepih prilagajanja nanje kot pri ukrepih za zmanjševanje izpustov). Kot pomemben napredek so avtorji poročila izpostavili sprejetje Akcijskega načrta za zeleno javno naročanje, ki je načelno usmeritev za zeleno javno naročanje operacionaliziral, in podatek, da so bila letos  med industrijskimi napravami izdana vsa dovoljenja IPPC. Slovenija je tudi na področju čistilnih naprav dosegla velik napredek. Od leta 2000 do leta 2009 se je število čistilnih naprav več kot podvojilo. Povečuje se tako količina odpadne vode iz gospodinjstev, ki konča na čistilnih napravah, kot tudi stopnja njenega čiščenja.

– Volitve 2011:
Primerjalna analiza volilnih programov strank z vidika trajnostnega razvoja

Ocenili smo volilne programe strank z vidika trajnostnega razvoja. Namen analize je podati neodvisno oceno programov strank glede na najpomembnejše okoljske izzive prihodnosti. Z analizo spodbujamo tudi razpravo o strateških razvojnih usmeritvah Slovenije in ponujamo volivcem nepristranski vodič s stališča trajnostnega razvoja. Programe je ocenjevalo 14 ocenjevalcev, predstavnikov okoljskih nevladnih organizacij. Ocenjeni so bili programi naslednjih 13 strank: SD, Zares, DeSUS, LDS, SDS, SLS, SNS, Pozitivna Slovenija, Lista G. Viranta, Nsi, HUMANA Slovenija, TRS, SMS-Zeleni. Več o analizi.

– Plan B za Slovenijo 3.0: Manifest za uresničenje tretjega razvojnega podviga
Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami leta 2011 je 36 nevladnih organizacij, združenih v mrežo Plan B za Slovenijo – Pobuda za trajnostni razvoj, povabilo politične stranke k skupnemu delovanju za uresničenje tretjega razvojnega podviga. V zgoščeni obliki »Plan B za Slovenijo 3.0: Manifest za uresničenje tretjega razvojnega podviga« povzema opis stanja na petnajstih aktualnih področjih trajnostnega razvoja in predlaga najpomembnejše ukrepe mandata 2012-2015, ki lahko Sloveniji omogočijo prehod v nizkoogljično družbo in zagotovijo dolgoročno razvojno uspešnost.

– Plan B za Slovenijo 4.0. – Za zeleni razvojni preboj
Strategija razvoja Slovenije je strateški razvojni dokument, ki bo začrtal smer razvoja Slovenije za naslednjih sedem let in posledično usmerjal pridobivanje evropskih sredstev v tem obdobju. 

Vsebine publikacije so bile vložene v posvetovalnem procesu, ki jih je z objavo spletnega vprašalnika zbiralo Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologije v procesu priprave Strategije razvoja Slovenije 2014-2020. Z namenom, da bi bile vložene vsebine bolj pregledne in dostopne javnosti, smo pripravili celovito publikacijo: Plan B za Slovenijo 4.0 – Za zeleni razvojni preboj: Prispevek za Strategijo razvoja Slovenije 2014-2020.

Mreža nevladnih organizacij Plan B za Slovenijo objavlja svoje predloge tudi v podporo pozivu vladi Za zeleni razvojni preboj!

Zeleni razvojni preboj s svojimi sedmimi programi trenutno predstavlja edino pozitivno vizijo in strategijo razvoja Slovenije, saj temelji na domačih naravnih in človeških virih, ter ustvarja nova delovna mesta, dviguje konkurenčnost Slovenije in zvišuje kvaliteto življenja njenih prebivalcev. Publikacija zajema vseh sedem programov, ki jih dodatno podpira s horizontalnimi ukrepi. 

– Državnozborske volitve 2014:
Mreža Plan B za Slovenijo je političnim strankam pred predčasnimi državnozborskimi volitvami 2014 predlagala sprejetje Zavez za uresničenje trajnostnega razvojnega podviga Slovenije. Zaveze povzemajo ključne vzvode politike, da podpre trajnostni razvojni podvig v prihodnjem mandatu. Strankam in njihovim kandidatom predlagamo sodelovanje pri oblikovanju družbe, ki bo znala razumeti nevarnosti in bo sposobna uresničiti svoje priložnosti.

Pred volitvami v državni zbor 2014 smo v mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo pripravili analizo volilnih programov. Namen analize je splošna seznanitev z zastopanostjo zelenih vsebin v programih strank in identifikacija tistih področij ali ukrepov, ki imajo potencial za doseganje širšega soglasja in podpore v parlamentu. Več o zelenih vsebinah programov strank si preberite tukaj.

Prvih 100 dni vlade dr. Mira Cerarja:
Kako daleč so ukrepi in projekti za trajnostni razvoj?
  
Mreža Plan B za Slovenijo je na sedem ministrstev naslovila vprašanja o izvajanju ukrepov in projektov za trajnostni razvoj v prvih sto dneh vlade premiera Mira Cerarja, ki se bodo iztekli 27. decembra letos. Takrat bo mreža tudi izdala poročilo, rezultati pa bodo služili kot opomnik na trajnostne vsebine iz koalicijske pogodbe: sami vladi, javnosti in deležnikom.

Vprašanja so namenjena Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (teme razvoj, koalicijski projekti), ministrstvu za javno upravo (politični sistem in človekove pravice, javna uprava), ministrstvu za infrastrukturo (energetika, infrastruktura), ministrstvu za finance, ministrstvu za okolje in prostor, ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Celotna vprašanja posameznim ministrstvom so na voljo tukaj.
  
Namen poročila je:
– Opomnik na trajnostne vsebine in zaveze iz koalicijske pogodbe: vladi (politiki in državnim uslužbencem) in ključnim deležnikom;
– Spodbuda za bolj intenzivno delo znotraj državne uprave;
– Jasen znak, da civilna družba spremlja delovanje vlade na tem področju.

– Zelena proračunska reforma za Slovenijo
Osrednja ideja pri zeleni proračunski reformi je premikanje davkov iz dela na porabo naravnih virov. Višji davki na porabo energije in naravnih virov, pomenijo ekonomsko spodbudo za prihranek in učinkovitejšo porabo energije, kar vodi do novih  inovacij in tehnologij. Dodatni prihodki okoljskih davkov se lahko davkoplačevalcem povrnejo v obliki znižanih pokojninskih in zdravstvenih prispevkov. Z znižanjem posrednih stroškov dela postane delovna sila cenejša, ohranijo se obstoječa delovna mesta, hkrati pa se ustvarjajo nova (posebej v sektorjih, ki imajo na okolje nizke vplive).

– Strategija razvoja Slovenije:
Mreža spremlja potek nastajanja SRS. Kronološki pregled procesa priprave svežnja strateško-programskih dokumentov je pripravljen z namenom boljšega pregleda nad sicer zelo zapletenimi in razvejanimi procesi in dokumenti na vladni strani ter aktivnostjo in prispevki mreže Plan B in je dostopen tukaj.

– Javni strokovni posvet Veliki infrastrukturni projekti v Sloveniji: Od zgrešenih do trajnostnih naložb in Poziv Vladi
Posvet je potekal 6.2.2015 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.
Celoten poziv, ki je na posvetu bil predan predsedniku Vlade dr. Miru Cerarju in državnemu sekretarju Ministrstva za infrastrukturo Klemnu Grebenšku je tukaj.

– Javni posvet Gozd – naše skupno dobro.
Skorajšnja prenova gozdne zakonodaje mora biti transparentna in vključujoča, za pogovor o upravljanju z gozdovi pa potrebujemo širok prostor. To sporočata izjemno velik odziv na posvetu Gozd – naše skupno dobro v Državnem svetu in plodna razprava po njem. Posvet je potekal 15.1.2015.

Kontakt

Polona Valič, koordinatorka mreže
polona@planbzaslovenijo.si
05/907 13 35