Vsebinske mreže NVO z dolgotrajno odsotnostjo virov financiranja v povprečju slabše ocenjujejo svojo organiziranost, učinkovitost vsebinskih aktivnosti ter uspešnost pri vplivanju na odločevalce in ključne deležnike ter javno politično in interesno okolje, v katerem delujejo. Prav tako je pri teh mrežah medsektorsko povezovanje pogosteje omejeno na sodelovanje v posameznih projektih ali pobudah, v nekaterih primerih pa takšno sodelovanje sploh ni prisotno.
V okviru projekta »Krepitev vsebinskih mrež nevladnih organizacij za kakovostne javne politike«, ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo, smo s pomočjo spletnega vprašalnika izvedli pregled delovanja vsebinskih mrež nevladnih organizacij (NVO). Na podlagi odgovorov 11 mrež, ki delujejo v okviru Konzorcija vsebinskih mrež NVO Slovenije, smo analizirali ključne izzive in težave, s katerimi se mreže soočajo pri svojem delovanju.
Rezultati analize so pokazali, da pomanjkanje finančnih sredstev in finančna negotovost ostajata največji oviri za delovanje in razvoj vsebinskih mrež nevladnih organizacij. Pomanjkljivo financiranje neposredno omejuje dolgoročno načrtovanje, profesionalizacijo in razvoj mrež ter izvajanje njihovih aktivnosti. Zagotavljanje stabilnih, predvidljivih in trajnih finančnih virov se je tako pokazalo kot ključen pogoj za učinkovito delovanje, krepitev profesionalnosti ter povečanje vpliva vsebinskih mrež nevladnih organizacij. Analiza je bila prvotno objavljena na tej povezavi.
Da bi bolje razumeli vpliv dolgotrajne odsotnosti virov financiranja na delovanje mrež, smo analizo dodatno dopolnili z razčlenitvijo odgovorov glede na trajnost financiranja. Po podatkih iz vprašalnika se štiri izmed enajstih mrež soočajo z dolgotrajno odsotnostjo virov financiranja. Na tej podlagi smo primerjali rezultate med mrežami z dolgotrajno odsotnostjo virov financiranja in preostalimi mrežami ter analizirali razlike v njihovem delovanju.
Podrobnejši pregled kaže, da mreže z dolgotrajno odsotnostjo virov financiranja v povprečju slabše ocenjujejo svojo organiziranost, učinkovitost vsebinskih aktivnosti ter uspešnost pri vplivanju na odločevalce in ključne deležnike ter javno politično in interesno okolje, v katerem delujejo. Prav tako je pri teh mrežah medsektorsko povezovanje pogosteje omejeno na sodelovanje v posameznih projektih ali pobudah, v nekaterih primerih pa takšno sodelovanje sploh ni prisotno, medtem ko druge mreže pogosteje poročajo o rednem medsektorskem sodelovanju.
Dopolnjena analiza potrjuje, da pomanjkanje stabilnih finančnih virov predstavlja pomemben izziv za delovanje mrež. Čeprav mreže v veliki meri uspešno delujejo znotraj svojih vsebinskih področij, finančna negotovost omejuje njihove možnosti za strateško načrtovanje, dolgoročnejši razvoj, izvajanje aktivnosti in širjenje vpliva v širšem družbenem in političnem okolju. V obdobjih, ko so bile mreže ciljno financirane iz javnih skladov, so bile uspešnejše na področjih trajnostnega delovanja, krepitve mrež, zagovorništva, civilnega dialoga ter izobraževanja za NVO. Po prenehanju takšnega financiranja so razlike med mrežami izrazitejše, delovanje konzorcija pa manj povezano.
Ugotovitve tako ponovno potrjujejo, da so stabilni, predvidljivi in dolgoročni finančni viri ključni za nadaljnji razvoj, profesionalizacijo in krepitev družbenega učinka vsebinskih mrež nevladnih organizacij.
Dopolnjena analiza je na voljo na naslednji povezavi: