Izobraževanje in prostovoljstvo – priložnost za nov začetek po upokojitvi

Nada Serajnik Sraka

Nada Serajnik Sraka

Opis zgodbe s človeškim obrazom
Človek se upokojitve veseli in boji hkrati. Navdaja te veselje, da se boš končno lahko posvetil sebi in svojim zanimanjem in hkrati dvomi, kako se boš znašel, ko boš izstopil iz aktivnega življenja in širokega kroga sodelavcev. Zaveš se, da te nihče, razen bližnjih, ne potrebuje več.

Ta spoznanja niso znak za preplah, marveč za trezen premislek o novi življenjski poti. Že pred upokojitvijo sem sklenila, da želim biti aktivna še naprej, nisem pa vedela, kje in kako. Takoj po upokojitvi sem se napotila na Univerzo za tretje življenjsko obdobje (UTŽO), o kateri sem veliko slišala. Z vključitvijo v različne študijske programe (hortikultura, zgodovina vrtne umetnosti in naravno vrtnarjenje) sem kot družboslovka nenačrtovano stopila na naravoslovno področje in tu našla pravo snov za svojo dušo. Z neskončnim veseljem spoznavam tuje in domače okrasne vrtove, permakulturno vrtnarjenje ter spoznanja prenašam v svoj vrt. Pritegnila pa me je tudi študijska skupina, v kateri sem se naučila urejanja prispevkov na slovenski Wikipediji, kamor vnašam prispevke o vrtovih in odnosih z javnostmi, ki je moje poklicno področje.

Zaradi ljubezni do narave in vrtnarjenja sem se priključila skupini prostovoljcev, ki delujejo v Botaničnem vrtu pod mentorstvom strokovnjakov Botaničnega vrta in UTŽO. V nekaj letih smo postali pravi vrtni prostovoljci. Čeprav je naše delo na videz zelo preprosto, je hkrati strokovno zahtevno. Negovanje rastlin, čiščenje plevela, luščenje semen ali vodenje po vrtu zahtevajo precej znanja.

Včasih me kdo vpraša, če mi ni žal časa, ki ga pustim v Botaničnem vrtu. Zelo odločno odgovorim: “Nikakor ne, delo v vrtu me vedno napolni z novo energijo. Prinaša popestritev, sprostitev, novo znanje, izkušnje in srečanja z novimi ljudmi. Predvsem pa daje občutek, da si še koristen in da lahko nekomu pomagaš.”

Letos sem stopila v peto seniorsko leto. Izobraževanje in prostovoljstvo sta postali ob drugih obveznostih pomemben del mojega življenja; lepo zapolnjujeta praznino, ki je nastala ob upokojitvi. Pomagata mi ohranjanjati psihično in fizično kondicijo; omogočata, da se lahko posvečam sebi, svojim bližjim in ob tem nekaj vračam družbi in okolju.

Kako je vsebinska mreža pripomogla k uspešni zgodbi / kakšna je bila njena vloga?
Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki delujejo na področju izobraževanja starejših, vodijo starejši s svojim prostovoljnim delom, ob minimalni finančni podpori ustvarjajo obsežno izobraževalne programe in novo znanje udejanjajo v organiziranem prostovoljstvu in drugih oblikah dejavne starosti.

Osnovno vodilo pri oblikovanju koncepta UTŽO je bilo, poleg humanistične naravnanosti, želja da se uresniči izobraževanje z radostjo in kot način življenja. Razvoj je v preteklosti potekal stihijsko in z veliko mero prostovoljnega delovanja. Od prvih šest starejših študentov v eksperimentalni študijski skupini (leta 1984) se je po analizi, ki je bila izvedena v maju 2014, v študijskem letu 2013/14 v mreži izobraževalo prek 17.500 starejših študentov.

Zakaj je delovanje vsebinske mreže pomembno tudi v prihodnje?
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) je vsebinska mreža, ki na nacionalnem nivoju že tretje desetletje razvija izobraževanje starejših v okviru nevladnega sektorja. Razvija, širi in prenaša koncept izobraževanja starejših, ki ga pod skupnim imenom UTŽO danes izvaja 49 organizacij v 47 krajih Slovenije.

Staranje prebivalstva in podaljševanje življenjske dobe predstavlja v Evropi enega največjih ekonomskih in socialnih izzivov prihodnosti. Pojavlja se potreba po razvijanju področja za delo s starejšimi in po prenašanju kompetenc z javne uprave na nevladni sektor. Verjamemo, da bo NVO sektor, ki se najhitreje odziva na aktualne in prihajajoče družbene spremembe in je v Sloveniji začel z izobraževanjem starejših, tudi v prihodnje prevzemal pomembno iniciativo, razvojno in podporno vlogo na vsebinskem področju.

Če NVO v mreži ne bodo imele možnosti povezovanja, usposabljanja in uvajanja kakovosti, se utegne izobraževanje starejših spremeniti v manjvredno, prostočasno naravnano izobraževanje starejših brez umeščanja v lokalni razvoj, medgeneracijskega povezovanja in razvijanja novih oblik aktivnega staranja.

Izobraževanje v spremenjenih družbenih razmerah ne more biti več namenjeno samo sebi. Slovenska UTŽO spreminja podobo starosti in vpliva na kakovost življenja tudi ostalih generacij, ko prebuja dejavnost starejših, ohranja njihove delovne kompetence ter uresničuje načelo vseživljenjskega izobraževanja in tudi dela.

Kontakt mreže
Maša Bizovičar, masa.bizovicar@guest.arnes.si
Karina Sirk; karina.sirk@univerzatri.si
W: www.slovenska-univerza3.si