Vsebinske mreže spodbudile rešetanje o soodločanju

Vsebinske mreže Slovenije, ki so združene v konzorcij, smo organizirale letno konferenco z naslovom Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?, ki je 6. decembra 2017 potekala v Hiši Evropske unije v Ljubljani. Predstavljene so bile dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa so bili tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh iz Slovenije ter tujine. Preberi več “Vsebinske mreže spodbudile rešetanje o soodločanju”

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca Konzorcija vsebinskih mrež
Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljša ilustracija politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi. Prijave sprejemamo do torka, 5. decembra 2017 do 12. ure.

Program

Sreča je na strani pogumnih, ampak šele po trdem delu

Ljubljana, 25. april 2017 – Goldmanovo nagrado, ki je na področju okolja vredna toliko kot Nobelova, je tokrat prejel tudi Slovenec, Uroš Macerl iz nevladne organizacije Eko krog za ustavitev sosežiga odpadkov v cementarni Lafarge Cement v Trbovljah. 

Goldmanova nagrada, ki jo vsako leto podeljujejo aktivistom s šestih kontinentov, je pokazatelj, da v ospredje življenja našega časa in prostora stopajo teme, ki so neposredno povezane z okoljem, saj napovedi za prihodnje bivanje človeka na planetu Zemlja še nikoli prej niso bile tako črne.

Zasavski primer Uroša Macerla in celotne organizacije Eko krog je zgodba, ki razkriva žalostno realnost podrejenosti področja varstva okolja interesom kapitala in brezbrižnosti države za zdravje ljudi. Številni Eko krogovci so preučevali ne le stotine listov, ampak kilograme dokumentacije, da so se argumentirano in v postopkih, ki so namenjeni prav varstvu pravice do zdravega življenjskega okolja, borili za znosno življenje tam, kjer so njihovi domovi. Ob tem so odkrili poglavitne sistemske pomanjkljivosti varstva okolja v Sloveniji in razkrili, s kakšnimi ovirami se mora taka skupina soočiti pri uveljavljanju svoje ustavne pravice.

Zavedati se moramo, da država skrbi za različne interese, vendar politiki pod pritiskom kapitala pogosto sledijo interesom le-tega, ne pa interesom ohranjanja zdravega življenjskega okolja. Okolje nima svojega glasu, zato so skupine posameznikov in okoljske nevladne organizacije tisti, ki se lahko v dobro vseh zoperstavijo škodljivim ravnanjem države in kapitala. Slovenija se razglaša za zeleno državo, obenem pa pogosto izvaja ukrepe, ki so s tem nekonsistentni.

Nagrada je priznanje za opravljeno delo in daje pogum za naprej. Hkrati je tudi spodbuda vsem drugim posameznikom, skupinam ali organizacijam, ki si upajo spregovoriti in odigrati vlogo aktivnih državljanov, ki investirajo ogromno časa in energije, se borijo za skupno dobro in ne za lastne interese.

Tudi nevladne organizacije, združene v mreži Plan B za Slovenijo – mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, se pridružujejo čestitkam in navajajo: “Uroš in Eko krog sta nam velik zgled in močan navdih. Sreča je na strani pogumnih, ampak šele po trdem delu.”   

Sporočilo za javnost si lahko preberete tukaj.